nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Toda alpski vunderkind, ta mali hribovski mačo, ki mu Slovenci še nismo izmerili vseh irhastih razsežnosti, se je vrnil v neugledni podobi marginalca, takšno je tudi njegovo prepoznavno spremstvo. Kekčeva zgodba in njena infantilna mitologija je pravzaprav kot pašteta za Zadnjo večerjo, pri kateri ima aluzija na Kristusa globlji pomen samo v okviru ljubezni do večnega sveta ubogih; ta aluzija ni nujna, a za silo stoji. Sicer pa imamo v Kekčevi posadki najprej seveda Mojco (ki se je pocipila in je zdaj Magdalena; Aleksandra Balmazović je nov obraz, lahko smo ga veseli), Rožleta (molčeči Hugo, snemalec z v umobolnici ukradeno kamero; Drago Milinović), groznega Bedanca (zvodnik Žare, z balkanskim navdihom ga je opremil Valter Dragan), imamo približno teto Pehto (ki je zdaj Mojčina babica iz Kranjske Gore, edino, kar je ostalo od gorenjskega kolorita; Marica Globočnik) in imamo celo malo fletno Tinkaro, ki zna povedati grdo pesmico, takšno je pač življenje
na margini (Petra Pelemiš).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani