nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Resnična je v tem svetu samo komajda artikulirana potreba (niti ne želja) po stiku, po penetraciji, a ne zgolj spolni, temveč primordialni, po prehodu v drugo telo, izničenju in stopitvi s sočlovekom, s človekom kot takim; po poenotenju v podvojitvi in končno potopitvi v nezavedno. Kljub nenehni živčni mizansceni, mlahavemu beganju iz kota v kot in od enega bežnega kontakta k drugemu, je najmočnejša strukturna črta uprizoritve v resnici nezavest, prehod v idealno projekcijo ali sliko, otročje naivno, idilično prapodobo, v kateri je še mogoča absolutna združenost s seboj, bivanje v sebi in zgolj za-sebe, torej čisto pra-počelo, začetek z vsemi možnostmi kakor na pladnju.
Po drugi strani pa histerično hlastanje za smislom, butanje z glavo v (kaširan) zid, razvlečeno iskanje spolne potešitve, partnerja, ki izgine, a se nenehno vrača, gola in ozka homoseksualna igra, ki le stežka preraste v univerzalno sliko, ponazorjeno v zgornjem
odstavku.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani