nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Šugmanov igralski obraz se v spomin zarisuje kot podoba mehkega, na videz neškodljivega, bistroumnega in dobrodušnega sopotnika, ki mu nič iz ozadja ne ostane prikrito, le da njegov angažma ostaja v polju komičnega, morda tiste vrste, ki ga je v svoji komediografiji najbolj razločno zarisal Molière. Zato ni nenavadno, da je nekaj najizrazitejših vlog odigral prav v Molièrovih delih (npr. Argan v Namišljenem bolniku ali Orgon v Tartuffu, o katerem je kritik Andrej Inkret zapisal: »Orgona igra Zlatko Šugman prav neverjetno precizno in obenem z neubranljivim komedijantskim čarom, od vsega začetka z obešenjaškim humorjem in sarkazmom, kot jima ne poznam para: in to sta vseskozi humor in posmeh na lasten račun. Šugman predstavlja svojega Orgona tako, kot da se ta popolnoma jasno zaveda svoje naivnosti in omejenosti, še zlasti svoje notorične neumnosti, v kateri se je pustil tako do konca zapeljati evidentnemu hinavcu, da pa iz Tartuffove zanke zdaj več ne
more in vsemu navkljub tudi noče.«), pa tudi drugod (Evstahij v Gospodu Evstahiju iz Šiške, Baptista v Ukročeni trmoglavki, Silverman v Večnih mladeničih ali Higgins v Pigmalionu).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani