nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
A kolikokrat se je še bilo treba sprijazniti z njo tudi po tem, ko je junak z odpadlo nogo in segnito roko po dolgi in nejasni poti po svetu omagal med domačimi pastirji.
Zelo obsežen literarni opus nominiranca za Prešernovo nagrado Vladimirja Kavčiča (rojenega v Podgori v Poljanski dolini leta 1932) slovenski literarni zgodovinarji označujejo precej različno, a vsi mu priznavajo, da pomeni njegovo pisanje skupaj z Andrejem Hiengom, Lojzetom Kovačičem in Benom Zupančičem novost v slovenski povojni prozi, ki so sicer »prevzeli družbenokritično usmeritev predvojnega realizma, a so zoper strnjenost kolektiva postavili individualno polnokrvnost in človeško vrednost« (Zadravec).
Takšna je bila že njegova leta 1950-51 v Mladinski reviji objavljena novela Kazen, v kateri je kot prvi pri nas za svoje junake izbral poleg partizanov tudi vse druge skupine, zapletene v medsebojne boje v drugi svetovni vojni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani