nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Pomen prostora lovim v razpoloženjskem smislu - kot barvo življenja, kot feeling ...« Gustav Gnamuš ima med slovenskimi slikarji morda najbolj izostren občutek in interes za raziskavo prostora v najširšem pomenu besede, v najrazličnejših variacijah ga analizira in na novo ustvarja z intuicijo in študioznim metodološkim pristopom, ki problematizira najrazličnejše optike naših eksistencialnih stanj in relacij do realnega in metafizičnega sveta.
Gnamuš prostor okvirno diagnosticira kot izkustveni, akcijski, opazovalni, geometrijski, umetniški in zanj primaren razpoloženjski prostor, dvodimenzionalna površina pa mu povsem zadošča za izpeljave vseh teh projekcij. Začetna izhodišča, predvsem v tehniki dekolaža, so še zaznamovana z reminiscencami predmetnosti, ki delujejo kot enigmatično poigravanje z našimi čuti (»Uporabljam veliko oblik, ki jih gledamo, ne da bi se jih zavedali ...«); sredi sedemdesetih let se njegov pristop preoblikuje v obsežno
študijo problematike barvnega polja, kjer vodilno vlogo prevzame žarčenje barvnih ploskev, povsem dematerializiranih z uporabo razpršilca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani