nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Pomen Pohujšanja je brez dvoma v dejstvu, da gre za prvo slovensko sodobnoplesno predstavo - ali morda bolje - za prvo predstavo slovenskega sodobnoplesnega koreografa na največjem slovenskem odru, saj je Farič v delu z mariborskim baletnim ansamblom povezal sodobnoplesne in baletne prvine. V linearno strukturirani gibalni interpretaciji Cankarjevega besedila gre mestoma za bolj subtilne prijeme - denimo v prizoru Jacintinega zapeljevanja Petra, v katerem pa njeno »akcijo« nadomeščajo druge ženske, medtem ko je »njen« tekst postavljen v Zlodejeva usta (Ivan Peternelj), ki s čutno interpretacijo prevetri monotonost v predstavi; najpogosteje pa je nanašanje na tekstualne motive dobesedno - denimo v prizoru med Jacinto in Petrom na postelji, medtem ko ju iz ozadja motrijo šentflorjanci. Pohujšanje je zmes abstraktnega plesa in plesnega gledališča, pri čemer pa enostavno postavljena koreografija ne vsebuje presežkov in avtorskih prebliskov, kot
so jih vsebovale prejšnje Faričeve reinterpretacije baletne klasike ali denimo predstava Klon.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani