nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Igralsko je v tem gledališču najbolj prepoznaven interpret Danteja Thomas Schmauser, vso predstavo priklenjen na knjigo, ki ga piše, in poln svojega lika še na poklonu; prizor z Beatrice (Fritzi Haberlandt), ki si z gosjim peresom zarezuje v kožo globoke rane, deluje tezno in preveč vzneseno; učinkovit je tudi prizor z angelom, ki uprizoritev zaokroži z liričnim komentarjem.
Naše dojemanje Pandurjeve predstave je drugačno od tistega, kar Inferno ponuja nemškemu ali neevropskemu gledalcu (na premieri je bil tudi predstavnik nekoč znanega in pomembnega newyorškega festivala v organizaciji Brooklyn Academy of Music, ki naj bi gledališču ponudil serijo osemnajstih gostovanj), nehote se vsiljujejo primerjave z mariborsko Divino, domač pa nam je Pandurjev slog. Kljub temu pa gre za solidno, na trenutke tudi sugestivno uprizoritev, s precej monotonim srednjim delom in dovolj zanimivim okvirjem, v zasnovi velikopotezno in z možnostjo nadaljevanja,
vendar z nujnostjo po nadgradnji že znanega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani