nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Z Daljnega vzhoda, s Kitajskega, so ga na tuje, na Japonsko, v Korejo, Tibet, Mongolijo, Rusijo in na Bližnji vzhod, v 8. stoletju nosili budistični menihi in po Svileni poti trgovci. Še preden so novice o »nebeškem napoju« iz listov nekega grma konec 16. stoletja popotniki prinesli tudi na staro celino, so potujoče karavane z njim spoznale Sredozemlje, Otomansko cesarstvo in Egipt, kjer so ga na sultanovem dvoru, denimo, redno pili že v 15. stoletju, strast pa se je skozi zgodovino - 1942. naj bi si bil general Rommel zagotovil podporo šejkov v oazi Siva tako, da jim je ponudil 10.000 lir in tri kilograme čaja - ohranila do danes, ko je Egipt največji afriški porabnik čaja. V Evropi, kjer naj bi bil čaj in čajne hiše sicer omenjal že Marco Polo (in ne kot prvi), so zvarku sprva pritikali različna imena: sluzasto zdravilo, božanska zel ..., ga enačili s senom in smetmi in mu pripisovali mnoge lastnosti, češ da je omamen in se ga je treba
izogibati, da odganja žensko lepoto in tistim po štiridesetem prinaša smrt ali pa krepi duševne sposobnosti, trezni pijance in snaži možgane.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani