nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Pavle Ravnohrib, ki ima to »srečo«, da njegov obraz najbolj ustreza podobi na Goldsteinovem portretu - in to je podoba, ki je za nas »Prešeren« -, je to naloženo dvojnost pesnikove pojave vendarle zdržal in jo (v prizorih z Ano, z otroki, zlasti s svojo Ernestino, in še posebej v tistih situacijah, ko ni bil v prvem planu, ampak je le statiral štimungi, na primer gostilniški) obogatil z nevsiljivo ljubeznivostjo, ki zagotovo dobro streže potrebam po mitološko pozitivnem Prešernu. V položaju »demitologizacije« je bil primerno zadržan, tudi podoba negativca je narejena znotraj pozitivnega ključa, kar je seveda zapovedan žanrski princip. Če Prešerna ne bi odigral Ravnohrib, bi bila to neka druga nadaljevanka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani