nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Kdor se je namenil narediti Slovencem filmskega Prešerna (prvi resni načrt je pred petdesetimi leti zastavil pokojni Bratko Kreft), je moral vedeti, da se je lotil nečesa takega, kot bi Babiloncem namesto iz kamna postavljal stolp iz optičnih vlaken. Mit o Prešernu - tudi njegova današnja javna podoba, aktualizirana z okroglo obletnico, ne more biti drugega kot mit - temelji namreč v času, ki je v celoti pripadal ozvezdju besede, zato je slika, ki neomejen predstavni svet pač nujno konkretizira, aktualizira, fiksira in, logično, tudi profanira, že sama po sebi problematična; kar spomnimo se pravd, ki že sto petdeset let spremljajo vsako likovno rešitev »prave« Prešernove podobe. Kdor se je te sodobne vizualne prizemljitve torej lotil, je pač moral iz potencialnega imaginarija, ki ima v tem primeru veliko širše kolektivne razsežnosti kot običajna biografsko-historična snov, izklesati figuro, ki bo v vsakem primeru zapadla težki kolektivni
preizkušnji, v veliko primerih pa apriornemu zavračanju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani