nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
In še marsikaj, kar komu iz matice, ki ne pozna vseh lokalnih fac in miškulanc, niti ni do kraja razumljivo.
Seveda namesto kabaretista s tridesetletnim radijskim in televizijskim in odrskim stažem, ki zavzame privilegiran položaj pred glasbeniki ter spregovori in zapoje o vsem mogočem v tako rekoč prvi osebi, na primer o lastni mladosti - ki jo potem celo nekako sentimentalno uprizori v pogovoru s svojim »mlajšim jazom«, se ob tem pokloni spominu svojega očeta, ki ga vpelje v »komedijo« -, se nam Kobal najprej pokaže kot igralec, kot učinkovit in polemičen imitator in glumač mediteranskega tipa, ki si nadeva raznovrstne maske in spregovarja skozi različne osebe, z različnimi, bolj ali manj lokalnimi jeziki in stiliziranimi govoricami. S tem je v kabaretu ves čas v dvojni vlogi, znotraj katere gibčno oscilira; je tisti, ki vodi vso ceremonijo in ki mu pač lahko pripišemo, da bo v brk vsem skupaj povedal, kar jim gre, pa celo parapolitično
nastopal in agitiral - in pri tem pokaže precejšnjo konferansjejsko in pevsko spretnost, smisel za obvladovanje odra in kar gre še k šovbiznisu zraven - in prikrivanju lastne pozicije, ki se političnih flopov raje loteva z njihovo karikaturo in predimenzioniranjem, da bi postali bolj vidni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani