nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Te otročje predstave imajo v sebi posebno vrsto sentimentalnega optimizma, edinstveno ameriško naivnost, ki pa se kljub ganljivosti ne more meriti s čisto atavistično silo mimoidočih podob, v katere smo strmeli tistega toplega zimskega popoldneva. Tu so bili ptujski kurenti, ki so se v divjih krogih vrteli pred našimi očmi, kot z biči švisteli s pisanimi trakovi, v težkih kostumih z vso težo skakali po črnem asfaltu, da so se tla tresla pod njihovo težo; orači z izrezljanimi lesenimi plugi, ki so delali simbolične brazde in jarke pred našimi nogami, ko so ropotali mimo; strašljive poslikane lesene maske idrijskih laufarjev, ki so se nam rogali z grotesknimi štrlečimi zobmi; kopjaši, ki so razkazovali veselo poslikane rute in prebadali zrak s priostrenimi kopji, da bi prestrašili zle duhove in jih pregnali s polj; pokači, ki so hrupno pokali z biči; operjen rdeč petelin, ki je ponosno vodil procesijo iz Dobrepolja; postave, ki so spominjale na zelenega Jurija
iz Bele krajine, ki pride mesec pozneje, ob začetku pomladi, in je od glave do peta oblečen v samo zelenje.
Mislim, da je bila prav takšna pojava, ki se je z razdalje dobrih sto metrov na glavni cesti v Ribnici na lepem z vso energijo osredotočila name.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani