nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Predstava ima tudi širši, zunanji kontekst, ki na trenutke izbruhne kot negativni odziv na lepoto poezije, življenja: to je politična banalnost, ki nas obkroža. Ta se kaže v mojem blebetanju kozlarij v predstavi, v napadu nase, ki pa je hkrati obramba, v političnih tiradah, ki eksplodirajo in kažejo na to, kako smo vsi pogoltali ogromno političnega govna, in to po nepotrebnem: politiki so na svetu zato, da dobro živimo mi, ne oni. Tudi to je v predstavi, to se kar iztrga iz človeka, konkreten odnos do zelo konkretnega življenja okrog nas, ki je politično zmanipulirano do obisti; čeprav je bilo obe ravni zelo težko uravnotežiti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani