nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Spreminjajoč se v nekakšno spiralo, ki se širi in se napne kot urna vzmet, ko jo navijemo, tako živi spomini, da so praktično otipljivi - in vendar tako oddaljeni. Kot da bi bil v geosinhroni orbiti - migotanje na nekakšnem notranjem zaslonu, kot napajanje v živo v preteklost. Zgodovina sama, vijoča se gor in dol po tistem rimskem stebru, je tista, kamor na koncu vodijo vse poti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani