nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Omenjeno zamisel je predelala za potrebe gledališke vzgoje otrok in mladine in jo 14 let uveljavljala v ljubljanskem Pionirskem domu in Študentovskem gledališču ter v vrsti publikacij za gledališko vzgojo. Avtorica je zelo kritična do danes prevladujočega pojava t.i. avtorske režije, ki se v težnji po intermedialnosti in spektakularnosti po njenem prepričanju samovoljno »polašča« avtorja dramskega besedila in igralca ter s preobiljem režijskih domislic postavlja pod vprašaj značaj dramskega gledališča.
Potem ko je študent dramske igre Branko Jordan prebral izbrane odlomke iz diplomskih nalog absolventov dramaturgije na ljubljanski AGRFT (Saša Helbel je povzela Življenjsko in umetniško pot Dušana Jovanovića, Primož Jesenko pa obravnaval Vzgibe komičnosti v predstavah Vita Tauferja), je sledila razprava, v kateri se je Tone Partljič spomnil posegov politike v repertoar mariborske drame (umik Gospoda Ponikvarja Igorja Torkarja, ker je bil avtor
v zaporu; neuprizoritev Najdaljše noči Frana Žižka zaradi odpora nekdanjih mestnih oblasti do Rudolfa Maistra; umik Zamorke Stanka Majcna v času »afere« z njegovo spominsko ploščo v Mariboru) in opozoril na informativen zbornik Izročila zgodovine, ki ga je ob 80-letnici gledališča pripravil urednik Vili Ravnjak.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani