nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Gre za specifično različico regionalnega likovnega izraza, ki se od prevladujočih tokov ne loči po avtarkičnem vztrajanju v lokalnih posebnostih, temveč je odraz specifičnega duhovnega in bivanjskega okolja, ki ne privoli v nihilistično pozo, temveč še vedno hlasta za neizrekljivim, neupodobljivim.
V nasprotju z značilno prekmursko horizontalnostjo so Rajnarjeve spominske in aktualne različice duhovne krajine usmerjene vertikalno; kot je razvidno iz izbora del v galeriji Žula, ga z modernistično dediščino povezuje gradnja zunanje strukture slike s taktilno poudarjenim barvnim nanosom, ta amorfna snovnost pa z ekspresivnimi potezami, magmatsko žarečimi ploskvami in lapidarno nakazanimi konturami prerašča v nepredmetne ali simbolične podobe, ki se palimpsestno luščijo in stapljajo v umetnikove fantazme. Vendar namesto odkrite pripovednosti prevladuje intimizem, ali kot bi rekel Gianni Vattimo, lahko v svetu manipuliranega konsenza umetnost
govori samo molče.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani