nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Sam ne sprejema delitve na literarno in neliterarno gledališče, razume pa delitev na dramsko gledališče in gledališče, ki drame ne potrebuje več, saj se utemeljuje na njenih nadomestkih.
Dramaturginja Mojca Kreft je spregovorila o slovenski dramatiki in gledališču ob najnovejših primerih dram Matjaža Zupančiča (Ubijalci muh), Andreje Inkret (Antigona), Krištofa Dovjaka (Antigona) in Iva Svetine (Ojdip v Korintu), ki kažejo, da živijo univerzalni miti »svoje dramsko življenje naprej« in da z njimi naši avtorji »pišejo pesniško dramo in tragedijo«.
Ivo Svetina se je posvetil repertoarnim in poetičnim posebnostim Gledališča Pekarna (1971-1977), ki se je konstituiralo z uprizoritvijo ene najbolj enigmatičnih pesniških dram, Zajčevega Potohodca v režiji Lada Kralja, s katero je spregovorilo o nezmožnosti komunikacije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani