nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Gledalcu je bila močno nenavadna tudi dvojna vsebinska ekspozicija, ki jo prinašata slika in beseda: konkretna živopisnost indijskih mest in svetišč, človeška masa v svoji trenutni in hkrati ponavljalni navzočnosti, vsa ta impozantna scenerija socialno banalne in bedne Indije - čez katero teče dialog o najvišjih rečeh življenja, duhovno romanje k izvirom resnic, romanje, ki ga uprizarja konkretna pot protagonistov (z vsemi razpoložljivimi prevoznimi sredstvi), v to pitoreskno odisejado pa je položeno večno potovanje bogoiskateljskega človeštva. Pogled na to neposredno dvojnost, ki druži profano in sveto, introspekcijo in panoramo, naturno sedanjost in kulturno tradicijo, je bil za marsikoga gotovo tako bizarno nevzdržen, pravzaprav kulturološko neužiten, da se mu je odpovedal že po prvem ali drugem nadaljevanju.
No, tisti, ki je premogel toliko dobrohotnega potrpljenja, kot sta premogla Flisar in televizija drznega tveganja, se je
morda navsezadnje zalotil celo radovednega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani