nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Veliko zaslug, da je religija omenjena že v preambuli, ima gotovo tudi predsednik komisije Roman Herzog, saj kot član Krščanskodemokratske unije (CDU) in strokovnjak za ustavno pravo dobro pozna nemški ustavni zakon, ki se začenja z jasno definicijo tesnega odnosa oziroma povezave z religijo: »Nemški narod je, zavedajoč se svoje odgovornosti pred Bogom in ljudmi ter z željo, da bi kot enakopraven član združene Evrope služil miru na svetu, v okviru svoje ustavodajne pristojnosti sprejel ta ustavni zakon...« Nasprotno Francozi, katerih ustava že v prvem členu Francijo opisuje kot »nedeljivo, laično, demokratično in socialno republiko« in ki v duhu porevolucijske deklaracije o človekovih in državljanskih pravicah iz leta 1789 skrbno varujejo laičnost svoje domovine, torej strogo ločitev Cerkve od države, v omenjanju religije kot elementa evropske dediščine v političnem in državnopravnem dokumentu evropske razsežnosti, kakršen »Listina« je, vidijo nedopustno
nasprotje s svojo ustavo in opozarjajo na ogrožanje laičnega okvira EU kot tistega najširšega prostora, ki dejansko zagotavlja svobodo in enakost vsem njenim prebivalcem, ne glede na njihovo versko pripadnost. V ilustracijo tega francoskega stališča, ki mu je zelo težko ugovarjati, če temeljna načela jemljemo resno, morda ne bo odveč navesti besed nekdanjega francoskega predsednika Giscarda d'Estainga o razpravi z Vatikanom v zvezi z legalnostjo splava v Franciji: »Katoličan sem, toda predsednik posvetne države.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani