nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Ustvarjalci ji dodajajo opozorilo: »Ta predstava vsebuje govorico in prizore, ki utegnejo biti za nekatere ljudi žaljivi.«
Matjaž Pograjc označuje predstavo kot »samopremišljevalno« in o njej težko govori, zato raje niza podobe, ki so jo spodbudili: tako denimo scenaristično šolo, v kateri njegov mentor ni verjel, da bi scenarij brez besed lahko obdržal celovečerno pozornost gledalcev, pa spletno anketiranje oboževalcev filma Casablanca o tem, kaj bi jih zanimalo videti v teatru, preokupacijo s sodobnim kanibalizmom, underground klube, v katerih sta doma »južni« temperament in ogenj, gledališče, vendar ne mrtvo, temveč tisto, v katerem je mogoče vzpostaviti živi stik in je v njem igralčev čas tvoj čas, blizu pa je sodobnemu body artu in performansu, ter rob, po katerem skupina Betontanc hodi že desetletje in je v tej predstavi najbolj zaostren. Nekatere scene v predstavi so delikatne in niso za otroški pogled.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani