nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Takoj pa je treba reči, da v uprizoritvi Lorenzaccia (v prevodu Aleša Bergerja in režiserjevi ter dramaturgovi - Primož Vitez - priredbi) ni povsem razvidno, kaj njenega avtorja poleg formalnih režijskih postopkov zares zanima. Če pogledamo najprej »afirmativno« plat: Lorenzov (igra ga Brane Šturbej) dialog s Strozzijem pred železno zaveso in njegov samogovor pred umorom Aleksandra Medičejskega nakazujeta premaknjen individualni gon, ki sicer ne doseže nihilistične radikalnosti ali skrajne, demonične udejanitve volje do moči, zato pa je dovolj premočrten, da mladeniča povede k usodnemu dejanju. Šturbej se takrat z nekakšnim pogledom postrani iztrga iz dekadentnega okolja Florence in vanj zareže z individualistično gesto, ki pa ima tudi (ne)predvidljive politične posledice.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani