nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Niko Grafenauer je v svojem natisnjenem referatu, ki ga je na okrogli mizi povzel in navezal na misli predhodnice, kot živi izvir pisateljeve duše in temeljno določilo eksistence definiral jezik. Izhod iz dileme med kritičnim in duhovnim angažmajem pisatelja in njegovo neločljivo ustvarjalno samoto je našel v prežemanju »specifične teže danega zgodovinskega trenutka« in eksistencialne slutnje neznanega, ki določa vsakega ustvarjalca po sebi. »Sprotni dogodki nas sicer zgodovinsko artikulirajo, vendar moram sebe znotraj tega sveta tudi sam artikulirati - ne po ideologiji ali stranki, temveč per se ...«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani