nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Odšli smo na bližnjo tržnico: Vlado in Andrej sta jo odkrila takoj po prihodu, ko smo mi še umirali v Damanu. Vlado je nesel strah zbujajočo kamero (tako veliko, da ni bilo med vrvečo gmoto ljudi na ulici skoraj nikogar, ki je ne bi opazil), Andrej je nesel stojalo (mikrofon ni bil potreben), Bogdan je nesel snemalne kasete, Jana je nesla scenarij in debel zvezek, v katerega bi si zapisovala kadre, jaz pa sem tovoril s seboj od vsega najtežje stvari: prepričanje, da na bombayskih ulicah povzročamo podoben preplah, kot bi ga Marsovci povzročili v Ljubljani; strah, da bom pred kamero podlegel tako hudi tremi, da bo Bogdan rekel: »Okay, fantje, kdaj gre naslednje letalo v Ljubljano?«; predvsem pa trdno vero, da nas bodo ljudje napadli, obrcali in opraskali, kakor hitro začnemo snemati.
Zgodil se je čudež, brez katerega ne bi nikoli končali projekta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani