nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Literaturo sem zbiral na vseh koncih in krajih: odlomki iz Izidorja Cankarja S poti, Nauk o slogu Silve Trdina, drobci iz Gilsonove Lingvistike in filozofije, največ gradiva o osnovah sloga (jasnost, preprostost, urejenost, konkretnost in predvsem iskrenost) pa sta mi dala dva vira: eden, h kateremu me je pripeljal Miklošič, ko je opozoril na mojstrstvo Slomškovega pisanja in sem tako naletel na Slomškov nekak uvod v slovenstvo stilistiko (1840!), medtem ko so mi bolj izčrpen vir bili The elements of style, v katerih se je E. White spominjal lekcij profesorja Williama Strunka.
Strunk je citiral tudi pasus iz Filozofije stila Herberta Spencerja, in sicer ko ta pri poglavju o konkretnosti pokaže, kako se splošno, nedoločno, nejasno (»Proporcu, v kolikršnem so navade, običaji pa tudi zabave nekega ljudstva krute in barbarske, odgovarja strogost njihovega kazenskega zakonika«) lahko spremeni v partikularno, živo, sočno (»Z ozirom na to, kako ljudje
uživajo v boju, bikoborbah ali borbah gladiatorjev, bodo kaznovali z obešanjem, zažiganjem in natezalnico.«)
George Orwell se je pa nekoč podal v nasprotno smer in pokazal, kako se da močno, konkretno izražanje oslabiti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani