nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
V relativno neznosni vročini, nekaj čez tridest stopinj Celzija, smo napredovali silno počasi, tako počasi, kot se je vlekla kolona tovornjakov pred nami, groteskno poslikanih in preobloženih vozil, med katerimi je bilo kar nekaj »okostnjakov«, na ogrodje zreduciranih vozil s pripeto prikolico brez strehe in brez kabine, zgolj z volanom, ki je štrlel v zrak, za njim pa je v peklenskem soncu na zasilnem sedežu čepel razbojniku podoben voznik.
Napoved gospoda Dipaka, da dvesto kilometrov do Damana ne bomo prevozili prej kot v devetih urah, se je začela uresničevati. Bili smo na zahodnoindijski magistrali, po kateri poteka ves tovorni promet med jugom in severom podceline, in to na cesti, ki jo je monsun mestoma tako razkrojil in zožil, da se dva nasproti si vozeča tovornjaka nista mogla izogniti drug drugemu drugače, kot da se je eden umaknil v jarek, če pa ni hotel popustiti ne ta ne oni, sta kar čepela za volani in se zmerjala, dokler se
nista za njima nabrali neskončno dolgi koloni vozil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani