nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Panika, ki me pred tem grabi, je seveda hudomušna in nima zveze s tisto, ki jo je Močnik v svoji kolumni opisal kot strukturni element šolskega sistema, ki prevladuje nad samim pedagoškim smislom mature kot načinom selekcije: smisel je po njegovem ravno v paniki, v pritiskih, ki so v resnici vzgojni postopki, pri tem pa dijakom vrednot ne privzgajajo, temveč si jih ti izoblikujejo sami »skozi preživetvene strategije«; učitelji pa »v tej tekmi niso tovariši, temveč tekmeci, nemara celo nasprotniki«.
Nekaj panike in živčnosti pred preizkusi znanja je vedno bilo in bo, vendar v starih časih šolanje dejansko ni bilo tekmovanje v uspešnosti kakor danes. Prav malo mar mi je bilo za uspeh ali neuspeh drugih, ker to ni imelo nobene zveze z mojim lastnim uspehom ali neuspehom, ki pa me tudi ni kaj prida brigal ‒ to je bila pač stvar selektivnega interesa za določene predmete, eventualnega samopotrjevanja in v precejšnji meri tudi
preračunljivosti v odnosu do sošolcev, profesorjev in staršev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani