nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Seveda gre za nekaj drugega. Pregovorna nezaupljivost do domorodne uspešnosti na tujem in sumljiva lahkota, s kakršno marsikdo s tujim štemplom dokazuje svojo kompetentnost naivni in fascinabilni raji, nepoučenim dobronamernežem prišepetavata, da na Žižkovem uspehu nedvomno nekaj je, vendar pa ne preveč: gotovo je kaj zadaj ‒ kakor se temu po slovensko lepo reče ‒, česar ne vemo, in to je seveda manj, kakor je pompozno slišati.
Tistih, ki jim je skepsa samo krinka za hudobijo in podcenjevanje, ne prepričajo ‒ in kako jih tudi bi, ko pa so nenačitani ‒ niti zveneča imena tujih založb, ki izdajajo Žižkove v angleščini napisane ali v druge jezike prevedene knjige, niti dejstvo, da je te knjige mogoče kupiti v sleherni dobro založeni knjigarni na planetu; ne prepriča jih impresiven seznam evropskih in ameriških univerz, na katerih gostuje kot predavatelj, niti nagrada v višini miljona mark, ki mu jo je podelila nemška zvezna dežela
Nordrhein-Westfalen, da bi izvêdel raziskovalni projekt o protislovjih sodobnega uma; še najmanj pa jih prepriča to zanje zanemarljivo dejstvo, da je The Žižek Reader (Blackwell Publishers, 1999) izšel v zbirki filozofskih beril, na katere seznamu so izbori tekstov Hegla, Lukácsa, Wittgensteina, Benjamina, Lévinasa, Blanchota, Batailla, od živih pa Virilioja, Guattarija, Kristeve, Irigarayeve.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani