nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Duhovnega prostora in denarja je dovolj za obe publikaciji ‒ in še kakšno zraven ‒, saj si razen pri prošnjah za subvencije niti ne bi zares konkurirali.
Namreč (Namreča, Namreču...): Ampak je nedosegljiv že v tem, da ima v uredniškem svetu poleg običajnih družboslovcev, kulturnikov in umetnikov ‒ za razliko od drugih publikacij v glavnem izrazito in enostransko politično profiliranih ‒ tudi dva vidna (četudi penzionirana) politika in dva ministra. Toda prištejmo k temu še tekste: eseje samega Adama (in Adamove šole) v zvezi s tistim, kar desna opcija razglaša naglas in populistično, Steinbuchove probajukovske hvalnice, Blažičeve nedeljske (oziroma Sobotne) medijske ekspertize, Jančarjevo intelektualno oholost in Šeligov žlahtno nebulozni tradicionalizem, čaščenje modernističnih mojstrov in drugih neaktualnosti na čelu z vedno istim filozofiranjem guruja Grafenauerja, in videli bomo, da gre za napol SDS-ovsko, v vsakem primeru pa pomladniško
revijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani