nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Pri Smerdujevi je tako kot pri nekaterih drugih kiparjih iz njene generacije (če omenimo zgolj Brdarja, ki pa se osredotoča na popolnoma drugačno predstavnost in izraznost) namreč proces nastajanja kipa ravno tako pomemben kot končni rezultat - pri čemer velja »končnost« jemati pogojno, kot vmesno stopnjo ali fazo v nepretrgani dejavnosti, ki ni samo potrjevanje neke naučene veščine, temveč zavezujoča eksistencialna opredelitev.
Skulpture Mojce Smerdu so odprta dela, ki sprožajo različne interpretacije, od formalističnih do psihoanalitskih, kakršen je na primer esej Andreja Medveda v razstavnem katalogu. Naj se sklicujemo na arhetipska pomenjenja ali na primerjave z nekim širšim - tudi socialnim - kontekstom, v katerem se giblje sodobno kiparstvo, prej ali slej pridemo do točke, kjer ena sama, enostranska razlaga ne zadostuje in je posamezna stvaritev zategadelj vedno v presečišču mnogih, tudi izključujočih se pogledov oziroma umevanj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani