nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Richard Rogers pa se šele ob tem zares razvname in začne razlagati, da v Angliji resda niso gradili štiristometrskih in dvajsetnadstropnih blokov kakor v Franciji, da pa so povojne socialne gradnje po svoje obrodile še hujše rezultate v smislu fragmentacije mest. S tem preskoči na svojo najljubšo temo, o kateri ga niti nisem mislil spraševati, ker jo na dolgo in široko opisuje v tekstih: kako da je naloga urbanistov predvsem ponovna integracija mest - in to ne le megalopolisov, kakršni so London, Mexico City, Šanghaj, Los Angeles, Kalkuta. Ta da so v dobi množičnega priseljevanja s podeželja in iz nerazvitih držav, liberalistične ekonomske ekspanzije, povečevanja socialnih razlik ter naraščanja prometa in polucije funkcionalno razpadla in degradirala na nivo umetno ločenih sektorjev ali skoraj že getov, ki negirajo pojem enotnega, javnega, vsem razpoložljivega urbanega prostora kot prostora demokratične participacije meščanov - od atenske
agore in rimskega Foruma mimo florentinske Piazze della Signoria in pariškega Place de la Bastille pa do dandanes zaradi prometa težko dostopnega, zgolj za turiste in demonstrante uporabnega Trafalgar Squarea (ki ga je Richard Rogers na natečaju za prizidek k National Gallery poskušal s pasažo z Leicester Squarea vrniti mestu, pa projekt ni bil izbran, in je zato še danes jezen).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani