nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Nato pa za potovanje tudi tja, kjer se je glasba pojavljala kot izbruh energije, »kreativnega duha« nekega prostor-časa: s prelivanjem oceana, kopnine in zraka v LA-ju ali v s svetlobo prežarjenim beatniškim San Franciscom ali v jazzovsko melanholični viziji Atlantske Evrope, s »svetlobo, polno vode«. - Tretji vidik glasbene časnosti spreminja esej iz »potovanja skozi čas« v odsev stanja neodtujene osvobojenosti od sveta, harmoničnega brezčasja, v katerem se razprši zavest doživljevalca. Je metafizična dimenzija glasbe (in vsakršne umetnosti), ki osebno izkušnjo spreminja v univerzalno eksistencialijo tesnobne harmonije ali, kakor ob ljubezni in poeziji, presežene samote v svetu; vzbuja jo počasna, lebdeča, valujoča, mirna, elegična glasba, napolnjena s svetlobo kot sugestija večnosti; kot, povzemam, nežnost do sveta, občutena pred izgubo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani