nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
To je duhovno in siceršnje življenje človeka, ki se upira okolju, v katerem živi, ki kljub nepripadnosti okolici in uporu proti prevladujočim stereotipom kljubuje pritiskom, pritajen in zaverovan vase, prepričan, da se bo uresničil kot umetnik. Ta odnos pisca do okolice, navidezno sožitje z neizbrisno napako, je podobno vtisu, ki je nekoč prihajal s filmskega platna, ko so bili prizori namesto zunaj posneti v studiu. Medtem se ko je v ozadju spreminjala pokrajina, je glavni junak, z junakinjo ali brez nje, skušal za krmilom avtomobila v studiu uskladiti gibe z dogajanji v ozadju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani