nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
V tem pogledu je profesorjevo potovanje v Čedad nekakšna obljuba potovanja vase, bolj ali manj turbulentnega primikanja k svojim avtentičnim hotenjem, upanjem in strastem.
Na novem prizorišču se pripovedovalec pokaže kot rafinirani bonvivant, hkrati pa ga neutolažljivo daje skoraj modna melanholičnost, morda naveličanost, ki jo je pač treba zapolniti z dogajanjem, z brskanjem po spominu (v tej vlogi nastopa v pripovedi mitska zgodba o Židinji, ki jo med drugo vojno pokonča ljubimec, v isti ris sodijo napadi messerschmittov, ki razburkajo idilično življenje mirnega mesteca). Za zapolnjevanje časa seveda rabi tudi zdajšnjost, posvečanje drobnjarijam, razgrnjeno takó neobvezno kramljajoče in podkrepljeno z vsakršnim védenjem, da daje varljiv občutek, kako ni vse tako zelo usodno in zares, kot bi se morda lahko zdelo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani