nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Izhodišče razmišljanja o Bartolovem Alamutu (Alamut - enciklopedični roman) je po vsej verjetnosti prepričanje, da gre za nazoren primer medbesedilne prakse v slovenski prozi. To potrjuje tudi dejstvo, da je v zadnjih letih pritegnil pozornost mnogih avtorjev, ki se na Slovenskem posvečajo teoriji in praksi postmodernizma v literaturi. Toda Juvan - v tem je namreč novost njegovega branja - prek odkrivanja mreže Alamutovih medbesedilnih navezav pokaže, da Bartolovi medbesedilni postopki v tem romanu nikakor niso postmodernistični, saj, kot pravi, »pluralizma resnic pisatelj ni dvignil s tematske ravni na raven strukture predstavljanja romanesknega sveta« (Vezi besedila str. 235).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani