nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
To, kar se na straneh Književnih listov iz tedna v teden ponuja v branje prek literarnih kritik in ocen, povzemanj, prevodov, opomb, citiranj, intervjujev, parafraz, aluzij, sklicevanj, poročil in še česa, je namreč nazoren primer medbesedilne prakse. Čeprav uveljavljena tradicija pisanja knjižne ocene kot besedilne zvrsti zahteva metabesedilno naravnanost, to je spoznavno stališče, kakršnega spoznavajoči subjekt zavzame do svojega teksta - objekta, se pisanje o knjigah ne more udejanjiti drugače kot prek citiranja, povzemanja, evociranja in še kakšnega medbesedilnega postopka. Vse to pa ob dejstvu, da večina prispevkov v Književnih listih sodi na področje humanistike po svoje potrjuje tezo Marka Juvana, avtorja obeh zgoraj omenjenih knjig, da »razmerje do obravnavanega besedila v humanistiki ni metabesedilno, ampak medbesedilno« (Vezi besedila, str.13)
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani