nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Zdi se, da so ravno šikane in prepoved javne artikulacije idej vzrok za Ošlakovo ostrino, za cel kup izredno čustvenih in zato nujno enostranskih izjav, ki so dragoceno gradivo za diskusijo in polemiko, četudi so včasih izključujoče in udarno poenostavljene, nespravljive, čeprav zaradi unikatnosti mediagenične in publicistično učinkovite. Ošlak manihejsko pritrjuje in izloča, deli na dobre in zle, kljub že citiranim besedam iz uvoda: na katodi se tako med drugimi znajdejo - omenimo samo kot zanimivost - Hribarjeva in Mastnak, »sodobni skladatelji, ki res kažejo na živčno razrvanost človeka, a to je za umetnost premalo«, škof Grmič, na anodi Milan Kučan, ki kot da ruši trditev, da med komunisti ni poštenjaka, Kmecl zaradi slovenščine, Reagan, ker je »antikomunist in konservativec«, Robert Mugabe zaradi zdravih pogledov na socializem, Lech Walensa in sindikat Solidarnost, »največji dogodek po francoski revoluciji«, Stipe Šuvar, Djordje Karadjordjevič, Dobrica
Čosić, Ljubomir Tadić ...
Seveda, v dveh desetletjih se veliko stvari drugače zasuka, nekatere se pozabijo ali pa jih prekrijejo kasnejši dogodki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani