nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Ne verjamem pa tudi dvomim ne
Ne zdi se mi, da sploh kaj vem, pa kljub vsemu nisem čisto brez besed, občutek imam, da sploh še nisem začel, pa bi rad že nehal, ne zanikam, da se marsikdaj obupno dolgočasim, pa kljub temu vztrajam, ni neobičajno, da včasih nimam predstave, ki bi jo opisal, pa to vendarle storim, in ni veliko priložnosti, ko občutkov ne bi mukoma obnavljal; nisem brez svetnika, pa tudi brez cinizma skoraj ni mogoče, ne razumem križarjev, a tudi sam moram kdaj podržati roko v ognju, nisem še dovolj prepričan, da je včasih v nesmislu največ smisla in ne navajam se malokdaj na vero v nič, ne obračam se dovolj nazaj, da ne bi pomišljal, ali je pot pred mano prava, ne gledam čez, če to ni potrebno, ne vem, kje sem, a ne morem verjeti tistim, ki se ne zavedajo, da so; ne znam natančno opisati vseh občutkov, a kljub temu je neki tekst nekje v meni že napisan, nemalokrat ničesar ne občutim, pa vem, da tega nihče drug ne bo izrekel,
nerad govorim in neskončno raje pišem, a ne bi mogel preživeti brez sogovorca, ne izvzemam se iz avditorija, čeprav v naslednjem jutru tam ni nikogar več, še mene ne; ne dvomim pa tudi verjamem ne.
Blaž Lukan
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani