nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Še danes velja za najboljšega zunanjega ministra v zgodovini italijanske republike in za tistega pokončnega človeka, ki je sicer branil Vatikan in demokracijo po demokrščansko, torej skoraj po enopartijsko, vendar je hkrati dosledno zavračal vsakršne pretirane in preveč nevšečne ameriške pritiske ter Italiji izbojeval dokaj trden položaj med zahodnimi zavezniki.
Andreottiju radi prisluhnejo še zdaj, ko ima častni in hkrati vplivni položaj dosmrtnega senatorja, politično kariero pa manj dejavno kakor nekoč nadaljuje v Ljudski stranki, ki predstavlja večinsko, naprednejše krilo nekdanjih demokristjanov. V prostem času, ki ga je znal najti tudi najhujših dneh na oblasti, še naprej piše kriminalne zgodbe, ki največkrat temeljijo na spisih o resničnih dogodkih izza vatikanskih zidov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani