nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Tradicijo mannheimske šole, edinstvenega »pojava« v predklasicističnem obdobju, izjemno uspešno neguje Komorni orkester iz Mannheima, ki smo ga poslušali v prijazni in akustično topli dvorani (brez imena) na ljubljanskem gradu. Gostujoči štirinajstčlanski ansambel (4+4+3+2+1), ki lahko nastopa tudi v dopolnjeno razširjeni zasedbi, in tako sledi tradiciji v Mannheimu (ali za Mannheim) spočetim glasbenim delom, si je za okvir svojega koncerta izbral Simfonijo za godala v E-duru zapriseženega mannheimskega mojstra Ignaza Jakoba Holzbauerja, v nadaljevanju je igral (samo od daleč z mannheimsko šolo povezani deli) Koncert za violončelo in orkester v B-duru italijanskega mojstra Luigija Boccherinija ter Divertimento za godala v B-duru, K. 137 Wolfganga Amadeusa Mozarta, medtem ko je bila sklepna točka uglašena na standard občinstvu všečnih sporedov, saj smo poslušali Serenado za godala v E-duru, op. 22 Antonina Dvoraka.
Holzbauerjeva
glasba je bila prijetno poživilo standardnih programov; še posebej velja to za uvodni stavek Andantino amoroso sempre piano, ki je čvrsta sled italijanske glasbe po Corelliju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani