nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Šele če se izkaže, da je zakon jalov, imata partnerja možnost, da se vključita v program usposabljanja jalovih zakoncev za posvojitev otroka. Zagovarjanje pravic brez omenjanja dolžnosti pa ni korektno do bralcev.
Podpisnice in podpisniki izjave niso upoštevali naslednjih okoliščin: izhodišče za produktivno starševstvo je po vsem civiliziranem svetu enako: otroke naj zaplodita in rojevata starša, ki sta vsestransko sposobna za zelo zahtevno nalogo, tj. vzgojo otrok za življenje, ki je danes iz dneva v dan bistveno drugačno od življenja staršev - oba starša morata torej biti zreli osebnosti (na ravni genitalne stopnje razvoja), kar pomeni, da se morata spolno zelo privlačiti in da morata imeti tudi ustrezne socialne in gmotne razmere za produktivno starševstvo; res je, da se visok odstotek partnerstva in starševstva spridi in da so po razidu staršev otroci praviloma prepuščeni »vzgoji« zapuščenih in zagrenjenih mater, ki so se pač izkazale,
da niso bile sposobne dobiti in obdržati ustrezne partnerje, ampak to še ne pomeni, da moramo spodbujati celo jalove samske ženske, da rojevajo otroke in jih načrtno prikrajšajo za najpomebnejše življenjsko izkustvo - identifikacijo z očetom; celostna vzgoja otrok je možna izključno pod taktirko vertikalne avtoritete moškega, ki ima v vlogi reprezentanta družbene realitete ustrezne prerogative za prenos številnih znanj iz prejšnjih generacij na naslednjo, medtem ko so matere nepogrešljive asistentke pri vzgojnem procesu, zlasti v pokrivajoči se vlogi (glej na koncu stališče Luigi Zoje o brezpogojni nuji vertikalne avtoritete moških za normalen razvoj otrok); s histeričnim feminizmom ženske kvarijo celotno družbo, saj se moški praviloma izognejo poskusom prevzgajanja s strani žen (ki so čedalje bolj obsedene s spraševanjem, poučevanjem, nadzorovanjem moža ...) tako, da se podajo na pot »odsotnega moža in očeta; odrasel človek, ki ne živi v partnerstvu, je enigma, ker ni nikogar, ki
bi ga lahko celostno definiral, saj lahko posameznika celostno definira edino seksualni partner; vsak sposoben moški, ki je dosegel genitalno stopnjo razvoja, ima po 17. letu starosti dekle oziroma partnerko, ali celo eksperimentira z večjim številom kandidatk za morebitno partnerstvo, kar je povsem naravno in celo zaželeno - enako velja za ženske, saj tiste, ki so dosegle genitalno stopnjo razvoja in so vsestransko prebujene ter znajo spuščati Amorjeve puščice (torej se znajo »ponujati«), imajo oboževalce in si lahko med njimi izberejo »žrtve« za »oplojevalce«, če so se pač odločile, da bodo rodile brez vstopa v zakonski pristan, torej da bodo zavestno prikrajšale otroka za doživljanje polnega očetovstva; predvsem nevrotične (torej bolne) ženske niso sposobne (preprosto niso privlačne in so zato v temelju zagrenjene) dobiti moškega za partnerja ali zgolj za »oplojevalca« oziroma so nekatere tako nevrotične, da niso plodne - zavedati se moramo, da so številne aktualno »jalove«
ženske takšne zaradi njihove nevrotične situacije, saj v takšnih primerih narava sama poskrbi, da seme pač ne pade na plodna, pač pa na jalova tla - dogaja se, da zaradi nevroze aktualno jalova ženska brez težav zanosi, ko je vsaj za silo pozdravila nevrozo v skupini za pripravo posvojiteljev in dobila otroka v posvojitev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani