nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Občasne metaforizirane impresije narave se zdaj razrastejo v podobje čustva. Zavest časnosti v brezčasno ljubezensko srečo vstopi ob koncu cikla: zrelost implicira bližnjo minljivost, sreča pričakuje svoj kontrapunkt, poletje se preveša; prikrita, zgolj v podobi sugerirana refleksivna tematika časnega krogotoka znova posreduje ambivalentno videnje sveta: simbolični zimo in kal - novo upanje v imanentne moči narave. Droben, kaleč fragment sveta simbolično zaobseže tudi človeško čustvo: v naravi in lirskem jazu deluje ista, vsenavzoča sila časa, ki kroži med skrajnostmi ledu in zlata, sreče in bolečine, teme in svetlobe, poletja in zime, upanja in otrplosti, kakor jih osvetljuje cikel Premene.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani