nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
S tem, pa tudi z nerazraslo (predvsem glagolsko in pridevniško) metaforiko, ki je v Zlatem dežju že uravnotežena z diskurzivno govorico, a ostaja nabita s konotacijsko sugestijo, od daleč spominja na pesnika, ki je prvi v slovenski poeziji razvil vrhunsko simbolično sugestijo fragmenta, na Jenka. K temu vtisu prispeva, kot ena že Jenkovih bistvenih pesniških tem, v novi zbirki vsepovezujoča tema časa: časnost narave in človeka ter njune vzporednice, vse odvisne od te časnosti-krogotoka, ki lirskemu jazu posreduje ambivalentno podobo sveta in sebe; večno menjavo, večno vračanje (Mena/ menja/ lice/ polnočne/ resnice:/ okrušek,/ krhelj,/ mlaj,/ krajec,/ ščip-/ in spet/ nazaj). Simbolizirajo ga letni časi, zima, pomlad, poletna zrelost, in z njihovo tematizacijo v ciklu Mladoletje se zbirka začne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani