nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Režijo, dramaturgijo, scenografijo in glasbeno opremo je drzno in času ustrezno zasnoval režiser Diego de Brea, ki je občinstvo tega teatra opozoril nase že v prejšnji sezoni z Golarjevo Vdovo Rošlinko.
Župančičevo pesniško dramo, ki velja po Francetu Koblarju za vrh našega simbolizma, je mladi režiser uprizoril kot univerzalno in asociativno široko razprto igro o boju skrivnostnih sil v človeku, o večnih nasprotjih med človekovo neobrzdano prvinsko naravo ter zgodovinsko in civilizacijsko nujnostjo, čarobno erotično vznesenostjo in minljivostjo. Celostno domišljeno in strogo stilizirano dramsko dogajanje je režiser postavil na prazno prizorišče, na katerem je ustvarjal likovno učinkovite in večpomenske (posebej senčne) podobe z uporabo značilnega wilsonovskega belega horizonta, na katerega je projiciral močne in razpoloženjsko pomenljive enobarvne in slikarske poudarke.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani