nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Po ogledu sedmih uprizoritev v rednem in dveh v spremljevalnem programu, s katerimi se je na treh prizoriščih predstavilo prav toliko nepoklicnih gledaliških skupin iz Slovenije in zamejstva, velja omeniti vsaj dve bistveni značilnosti letošnjega srečanja: zavezanost komedijskemu žanru s široko paleto podzvrsti (od bulvarke prek škripajoče do črne komedije) ter pri večini uprizoritev opazno težnjo k formalni urejenosti in čistosti, ki kljub vidnim vplivom tradicionalnega dramskega gledališča oziroma v amaterizem prenesenega kanoniziranega početja velikih gledaliških hiš ohranja avtonomnost gledališkega izraza in vitalizem ljubiteljskega gledališča. Izbor sedmih uprizoritev, ki naj bi odražale stanje, v katerem se je znašlo ljubiteljsko gledališče, je zato lahko samo prikaz tistih smernic gledališkega amaterizma, kjer se ta zdi najbolj suveren in močan.
Predstava, ki je zaznamovala letošnje srečanje in bi bila lahko tudi v prihodnje
merilo umetniške vrednosti uprizoritev, je bila grenka komedija za dva igralca Jaz sem Berto Roberta Andersona (Dramski odsek PD Štandrež) v režiji Janeza Starine z odličnima protagonistoma subtilne, vendar s humornimi dialogi prežete gledališke etide iz življenja starejšega zakonskega para Berta in Mile (Božidar Tabaj in Majda Paulin; na tem mestu bi veljalo letošnjemu programskemu selektorju zastaviti vprašanje, zakaj ju ni bilo zaslediti med imenovanji za Linhartovo značko).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani