nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Charnock je portret »velike plesne družine«, z elementi samoironije zlasti ob narcističnih izbruhih, postavil z odlično osemčlansko zasedbo plesne skupine helsinškega Mestnega gledališča in v njem povezal plesne in gledališke sekvence, med drugim s kombinacijo hitrih, duhovitih dialogov, zabavnih gegov in neposredno komunikacijo z gledalci.
Noč čisto na robu gozdov v poetičnem prevodu Suzane Koncut in funkcionalni režiji Ivice Buljana je predstava za enega igralca, ki ima za nalogo uprizoriti na videz neskončen slap pretresljivih, prisebnih, na trenutke genetovskih besed francoskega dramatika B.-M. Koltèsa. Robert Waltl besedilo artikulira kot en sam dolg stavek; pove ga v eni sapi, s čimer se izogne psihologizaciji, poudari pa njegov eksistencial(istič)ni, mehko poetski in imaginativno temačen tonski način. Pri tem ni samo občudovalec Koltèsove dramatične proze in tudi ne samo njen zvesti interpret; v trenutkih govornih spodrsljajev in
nemoči oziroma premoči besedila postane Waltl značilni koltèsovski junak, tuj in izgubljen, vendar vselej z natančno izraženo željo, nekakšna trska v vodi (ta je scenski emblem predstave), ki pa ne potone.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani