nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Ta del pripovedi nemara nehote učinkuje dokaj prisiljeno, v hotenju, da bi se bral kar najbolj avtentično, se pogosto zdi precej shematičen. Tako je na primer junak romana, partijski aparatčik Gorazd, predstavljen kot »eden najbolj zvestih otrok socializma, ki precej blizu prve vrste čakajo, da nadaljujejo po poti ostarelih vzornikov in idolov, ki se bodo zdaj zdaj do zadnjega in otipljivega zvrnili v komunistični raj«, kar zadeva njegovo delovno etiko pa nima nič »proti denarju, ki ga v kar debeli kuverti dobi« za svoje početje, ki je seveda opisano ustrezno drastično: »Veliko udobneje se je čez dan valjati v klimatiziranih pisarnah centralnega komiteja in to imenovati službo kot pa garati v rudniku.« Njegovi »posli« so zaviti v skrivnost, izvedeti je mogoče le to, da tovori na tuje nekakšen rdeči denar, to pa je utemeljeno z ugotovitvijo, da so »pred vrati (...) odločilni prelomi in del komunistične elite v najbogatejši jugoslovanski
republiki si ni delal nobenih utvar.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani