nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Čas smrti, iz katerega govorijo junaki predstave, ne meče na prizorišče nobenih ostrih senc, le dejanje se zdi nekoliko razpotegnjeno v času, kakor da je sintagma čas smrti nemogoča, saj v njej časa v resnici ni. Nič se ne zgodi: zgodbe izzvenijo z neškodljivimi poantami, ples, ki se nenehno zastavlja, je v resnici »uplesavanje«, trzanje telesa, ki ni sposobno zaplesati, mizansceno zaznamujejo nepotrebni premiki po prostoru, na rampo in nazaj, glasba prihaja in odhaja, kakor bi jo prinašala voda. Jutranja pesem je predstava, ki ne proizvede izrazitejšega učinka, njeni junaki so simpatični vsakdanji posebneži iz našega okolja, ki si ne prizadevajo iz njega izstopiti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani