nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Magični realizem je svojevrsten sredozemski odmev poetike nove stvarnosti, s poudarkom na podajanju eksistenčnih stanj in občutij skozi upodobitve figur in predmetov v geometrizirajočem likovnem jeziku z osredotočenjem na skladje oblik in barv, v vsebinskem pogledu pa med drugim stremi k zmerni socialni kritičnosti.
Spacalova različica magičnega realizma izhaja iz specifičnega ozračja tržaške resničnosti in duhovne konstelacije obmejnega, z različnimi kulturami prepojenega mesta, kar pronicljivo ugotavlja tudi Franko Vecchiet, pisec enega izmed kataloških besedil in postavljalec sedanje razstave, ki nedvomno do potankosti pozna problematiko identitete Trsta, njegov dvoumen položaj v Italiji in še posebej aporije slovenskega življa v njem. Morda se je Spacal v prvi polovici štiridesetih let prav zaradi stopnjujoče se marginalizacije ekonomske vloge in družbenega pomena mesta v takratnih italijanskih razmerah odločil za prelom s svojim
dotedanjim načinom slikanja in si za ikonografski okvir izbral njegovo kraško zaledje, v formalnem pogledu pa postopno opuščanje figuralike vse do tiste abstraktne znakovnosti, ki prevladuje v njegovem opusu zadnja tri desetletja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani