nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Vnaprej znani finale, v katerem brez besed in neopazno v njihovo skrivališče vdre gestapo in jih zmoti sredi jagodne požrtije, je imeniten; v njem je režiser Zvone Šedlbauer zgostil in natančno, z minimalnimi sredstvi izpostavil srhljivost nespravljivega soočenja dveh svetov; posledice pojasni očetova pripoved o njihovi usodi po koncu dnevnika, spremljana z odhodi v močno luč v ozadju.
Adrijan Rustja je bil kot Anin oče dobrodušen, razumevajoč in blag starec, Vesna Pernarčič njena bolj stroga in introvertirana sestra, Miranda Caharija trpeča, umirjena, skoraj odsotna mati; Vojko Belšak, Anina simpatija, predvsem v začetku prepričljivo neroden in zaletav fante; odličen je bil Aleš Valič kot njegov oče, ki ga situacija zvija in je na robu, prežeč na vsako kruhoborsko priložnost, sumničav in preganjavičen.
Večer DSP
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani