nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Slovenski dnevi knjige, ki so se začeli v ponedeljek, potekajo sicer v podobnem optimističnem in z vsakršnimi pozitivnostmi pospremljenem tonu kot podobne prireditve drugod po svetu, pa vendar imajo tudi svojo specifiko. Že na slovesnosti ob odprtju je predsednik države v nagovoru omenil seveda politike, minister za kulturo je svoj nastop - kot da bi bil v nekakšnem precepu ali kot da bi se mu sprožil obrambni mehanizem ali bognedaj celo krivda - porabil za apologetsko naštevanje dosežkov države v zvezi z usodo knjige in njenega vesoljstva na Slovenskem, tudi predsednik pisateljskega društva v svojih nagovorih skoraj nikoli ne pozabi omeniti nikdar lagodnega odnosa med knjigo in državo. Po tej plati se torej ni nič spremenilo: Slovenci »se gremo« dneve knjige brez vrtnic ali sploh cvetja (to smo prvo leto po katalonskem vzoru počeli radi in opazno), a vseeno z nekakšnim fatalističnim upanjem, da prihodnost knjige nikakor ni tako negotova, kot
bi nam to radi vsilili mnogi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani